Ana Tuma
(1845 - 1901)


Zelo pestro in nenavadno življenje je imela Ana, imenovana Nana, hči Mateja Tume (1814-1892) in njegove prve žene Agnes, roj. Perdan (1800 – 1849), rojena v Ljubljani. Mati je štiri leta po rojstvu Ane umrla in oče se je ponovno poročil. Mačeha Marija Ana, roj. Vidic ni imela prave ljubezni za svojo pastorko Ano, želela jo je izšolati , pa Nana ni hotela ubogati. Z leti so postajali prepiri z mačeho čedalje hujši. Ob nekem takšnem prepiru jo je krušna mati nabila z metliščem. Ana je pobegnila in izginila iz Ljubljane, bilo ji je okrog 17 let. Svojemu mlajšemu polbratu Henriku (1858 – 1935) je pozneje pravila, da je tisti dan, ko jo je mačeha pretepla, šla brez vsake prtljage po Tržaški cesti. Prvi dan je prišla peš do Postojne, bila je brez dobre obutve, brez hrane in brez krajcarja. V Postojni je zagledala nekdanjo součenko in ji zaupala svojo zgodbo. Sošolka jo je nahranila, ji dala obutev, s katero je prišla do Trsta. Tu je dobila službo dekle, se zelo hitro naučila laško in postala pomočnica neke kuharice .

Ana je imela izreden talent za jezike. Prebrodila je mnogo sveta, in kamor je prišla, je že tretji ali četrti mesec obvladala jezik toliko, da je lahko zapisala svoje misli. Tega talenta se je menda tudi zavedala, ker je vsakokrat, ko je prišla med novo, tuje ljudstvo, brž ko se je jeziku priučila, pisala očetu v tistem jeziku. Z očetom je očitno ohranjala zvezo vse življenje. Značilno pa je, da je vselej pozabila prejšnji jezik, kadar se je naučila novega. Tudi slovenski jezik je pozneje lomila, tako da jo je bilo komaj razumeti.

Nana je bila izborna kuharica, zelo načitana in strokovno izobražena, imela je lepo zbirko kuharskih knjig in obsežen atlant receptov za prirejanje pojedin, pisan v francoskem jeziku. Živela je v raznih krajih Avstrije in imela različne ljubezenske zveze. Posebnega spoštovanja do moških ni imela, kadar se je naveličala, je izginila iz tistega kraja. Ni mogla razumeti družinskega življenja, polnega vezi, a pomagati trpečemu je bila vedno pripravljena.

Leta 1871 je v Pulju kot 26-letna rodila nezakonskega sina Henrika (1871 – 1959). Njegov oče je ostal neznan, Henrika je zapustila tudi mama Ana, nosil pa je njen priimek. V mestu se je poročil 1896, si ustvaril družino in leta 1908 kot višji poštni uradnik postal meščan Pulja. Zakonca sta imela pet otrok, po prvi svetovni vojni so si trije ustvarili novo življenje v ZDA, eden se je preselil v Trst, najmlajši pa je umrl kot otrok.

Ana je okrog leta 1882, stara 37 let, v Neaplju poročila kavarnarja Paceja. Njegova kavarna je dobro obratovala, a mož je bil silno ljubosumen. Sklenila je, da mu pobegne, brez njegove vednosti se je izselila v Združene države Amerike. V Ameriko je prispela z ladjo Scotia maja 1884. Ustalila se je v Colorado Springs, kjer je vzela v zakup kuhinjo v velikem in sodobnem »Antlers«. Hotel je leta 1898 pogorel in bil ponovno sezidan leta 1901. Nana si je kot podjetnica napravila lepo premoženje in ga naložila v delnicah. Srečno je špekulirala in prišla menda do 100.000 $. Potem jo je jelo zapuščati zdravje, pri špekulacijah je prišla nesreča, tako da ji je ostalo le še okoli 30.000 $. Ta denar je zaupala neki prijateljici in se vrnila v Evropo z namenom, da si odpočije in da obišče brata Ferdinanda.

Colorado Springs, ok. 1900
Colorado Springs okrog leta 1900, kot ga je videla Ana Tuma

Ana je pripotovala v ZDA ravno ob pravem času in na pravo mesto. Colorado Springs je bil ustanovljen leta 1871, potem ko so v bližini odkrili zlato. Leži v vzhodnem delu pogorja Rocky Mountains, 1840 m visoko ob vznožju gore Pikes Peak, 4.300 m, ima odlično klimo in kar 250 sončnih dni na leto. Ana se je v Colorado Springs pripeljala že z vlakom, v mestu jo je čakal tramvaj – tedaj še s konjsko vprego. Naselje se je zaradi najdišč zlata razvijalo zelo hitro, postalo močno finančno središče in ni čudno, da je od leta do leta potrebovalo čedalje več hotelov in restavracij in da je na ta račun prišlo do premoženja kar nekaj meščanov, ne samo Ana.

Leta 1899 je v Colorado Springs prišel Nikola Tesla, se naselil v hotelu Alta Vista, ostal v mestu leto dni in v tem času prišel do svojih največjih odkritij. Ana ga ni mogla srečati, kajti tedaj je bila v Ljubljani. Okrog leta 1896 ali pozneje je namreč prišla iz Amerike obiskat dve leti starejšega brata Ferdinanda. Imela je 51 let in bila silno zdelana – divje življenje se ji je močno poznalo. Nobene redne hrane ni več užila, piše o njej mlajši polbrat Henrik. Ko je bila na obisku v svojem rojstnem mestu, je dobila od prijateljice iz Amerike sporočilo, da so njeni papirji izgubili skoraj vso vrednost. Vrnila se je v Ameriko, kjer je leta 1901 v Colorado Springs umrla, stara 56 let, in kjer je tudi pokopana. Ana je po očetu podedovala dobrosrčnost in talent za jezike, kar velja tudi za polbrata Henrika, po mami pa pridobitnost in žilico za potovanja, kar velja tudi za brata Ferdinanda.

Na prelomu tisočletja je bil Colorado Springs srednje veliko mesto s 380.000 prebivalci. Ima univerzo od leta 1920 naprej, sedež škofije, sedež ameriškega olimpijskega komiteja, je znano letoviško mesto ob vznožju najbolj obiskane ameriške gore Pikes Peak. Fotografija prikazuje mesto na prelomu stoletja, kot ga je videla Ana Tuma, v ozadju fotografije je viden Pikes Peak, 4300 m. Za glavnim mestom Denver, ki je oddaljeno 120 km, je Colorado Springs drugo največje mesto v državi Colorado.

Prejsnja stran

-