azgibano politično življenje je imel Ferdinand Tuma, sin Mateja (1814 - 1892) in njegove prve žene Agnes Perdan (1800 - 1849), rojen v Ljubljani. Pri očetu se je izučil za čevljarskega pomočnika. 23-leten se je udeležil nočnega spopada na ljubljanskem Mestnem trgu med družbo Slovencev in nemškutarskih turnarjev, ki so jim Slovenci skušali porezati želode s klobukov. Zbal se je posledic, ker ga je eden od Nemcev spoznal, pa je odšel na tihem v Prago in nato na Dunaj. Na Dunaju je zašel v radikalno delavsko gibanje in se navzel socialističnih ali bolje anarhističnih nazorov. Šele po desetih letih se je vrnil v rodno Ljubljano. Kmalu je postal znan med delavstvom kot socialist in bil januarja 1881 izvoljen za predsednika ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva ali kratko "Fortbildungsvereina", ki je bilo ustanovljno leta 1870. Politične organizacije so bile namreč takrat delavstvu prepovedane, policija pa je z vso vnemo preganjala vsako najmanjše socialistično gibanje.

Ferdinand je postal samostojni mojster in leta 1882 poročil Heleno Aleš (1859 - 1928). Zakoncema sta se rodila otroka: sin Ferdinand Lev (1883 - 1961) in hči Ana (1885 - 1958). Najstarejša ohranjena fotografija družine je bila posneta, sodeč po starosti otrok, okrog leta 1896.

Ko je bil Ferdinand Tuma drugo leto oženjen, so ga priprli, prebil je devet mesecev v preiskovalnem zaporu. V znanem procesu pred celovško poroto proti ljubljanskim "krvavcem", kakor so jih nazvali tedanji časopisi, je bil glavni soobtoženec enako starega krojaškega mojstra Franceta Železnikarja (1843 - 1903), takrat vodilnega socialista v Ljubljani.

Ferdinand Tuma se je na razpravi od 6. do 12. decembra 1884 skupaj s šestimi člani delavskega izobraževalnega društva, ki so bili obtoženi veleizdaje in anarhizma, prav dobro zagovarjal. Pet članov, med njimi Ferdinand, je bilo oproščenih. Pozneje se je udejstvoval v obrtniških organizacijah. Ustanovil je med drugim čevljarsko bolniško blagajno, ki ga je leta 1893 ob prilike njegove petdesetletnice izvolila za častnega člana. Politično je postal narodno napreden in med obrtniki živahen agitator za župana Hribarja.