van Tuma je najstarejši sin Henrika Tume (1858 - 1935) in Marije Gianola, por. Tuma (1877 - 1928), rojen v Gorici. Poročil se je dvakrat, prva žena mu je bila Sudetska Nemka Gertrude Franck, bila je bolehna in kmalu umrla. Zakon je ostal brez otrok. Drugič se je poročil leta 1936, star 39 let. Za ženo je vzel Stanislavo Medved, zakoncema so se rodili trije otroci: Vladimir, (1937 - 2015), Iztok, roj. 1942 in Marija, roj. 1944.

Ivan je maturiral v Gorici leta 1915, se vpisal na tehniko in bil poleti 1916 vpoklican v avstroogrsko vojsko. Po končani vojni je študije nadaljeval na pariški Sorbonni, kjer je bil julija 1921 promoviran za kemijskega inženirja. Po diplomi se je zaposlil v belgijskem koncernu Solvay, v Tovarni sode Lukavac pri Tuzli. Leta 1929 je v Zagrebu ustanovil kemično podjetje in ga nato prenesel v Ljubljano (eterična olja, surovine za kozmetične izdelke, specialne vrste papirja). Pred drugo svetovno vojno je postal premožen obrtnik, v Polju pri Ljubljani si je zgradil vilo z delavnicami in bazenom. Po vojni je nadaljeval s svojo obrtjo, bil leta 1949 zaradi trgovine s surovinami, ki jih je potreboval za svojo dejavnost, kot vojni dobičkar zaprt. Premoženje mu je bilo zaplenjeno, vendar je si ga s pomočjo svoje žene znal ustvariti ponovno.

Ivan Tuma je bil izredno razgledan in načitan, odličen kemik in zelo nadarjen za jezike, ni pa imel smisla za denar. Skoraj skrivaj je pesnil in pisal knjige, ki niso nikoli zagledale javnosti. Zelo rad je imel otroke, bil pa je premehak in predober, da bi jih znal vzgajati.