reda, hči Ostoja Tume (1906 – 1972) je v Ribnici poročila Andreja Oražma, sina znanega zdravnika dr. Janeza Oražma. Dr. Janez Oražem je na Dunaju študiral medicino, vendar je bil leta 1914 kot absolvent vpoklican v avstro-ogrsko vojsko. Še istega leta je bil na ruski fronti ranjen in zajet. Kot ujetnik je prekrižaril vso Sibirijo, v Buhari blizu afganistanske meje vodil ordinacijo in postal osebni emirov zdravnik. Sovjetska revolucija ga je presenetila blizu kitajske meje, kjer je ostal do leta 1919.

Janezu Oražmu je okrog leta 1915 v ujetništvu pred kozaki rešila življenje neka ruska farmacevtka in ga proglasila za svojega moža. Še isti dan ju je dejansko poročil krajevni pravoslavni duhovnik. Zakoncema sta se rodili dvojčici, ena od dvojčic je kmalu umrla, druga, Marjana je umrla za tuberkulozo, stara 22 let. Janez Oražem se je oktobra 1921 preko Moskve vrnil domov, s seboj je povabil ženo, vendar ni hotela zapustiti tedanje Sovjetske zveze. Ko se je po sedmih letih ruskega ujetništva vrnil domov v Goričo vas, je bil tako spremenjen, da ga lastna mati ni spoznala. Poslala ga je k sosedu, češ tam potrebujejo hlapca.

Janez Oražem je po koncu prve svetovne vojne na Dunaju nadaljeall študij medicine in leta 1923 postal doktor vsega zdravilstva, star 34 let. Za seboj je imel nenavadno mladost: prekiniti je moral študij medicine, preživel sedem let v ruskem ujetništvu, prehodil velik del Sibirije, doživel sovjetsko revolucijo in njene grozote, nekajkrat skoraj izgubil življenje, v Sibiriji pustil ženo, ki mu je sredi revolucije rešila življenje, in otroka. Bil je dober človek, postal je še boljši!

Ko je v Celju opravil sekundarij, se je vrnil v Ribnico, kjer je ostal vse do svoje upokojitve leta 1952. V drugi svetovni vojni je na strani partizanov zdravil ranjence. V Ribnici je leta 1930 poročil Marijo Bartol (1899 - 1993). Zakoncema sta se rodila hči Neva, por. Kališnik, roj. 1931 in sin Andrej (1937- 2007). Na sliki iz leta 1965 je dr. Janez Oražem z vnukinjo Barbaro, roj. 1964.

Dr. Janez Oražem je zaradi svojega mehkega in čutečega značaja zapustil v ribniški dolini in okolici globoke sledove. Njegovo življenjsko vodilo je bil ruski izrek: "Bodi vedno tam, kjer je gorje!" Ko je leta 1965 za posledicami raka umrl, star 76 let, so v ribniških cerkvah zvonili vsi zvonovi, iz posebne hvaležnosti je zvonil tudi zvon na hribu pri sv. Ani. Ribniški zdravstveni dom nosi danes njegovo ime, ob stoletnici rojstva pa je o njem izšla lepa monografija z naslovom "Dr. Janez Oražem".

Raziskani del rodbine Oražem je prikazan na rodoslovnem drevesu (PDF).