anj temeljito so raziskani avtorjevi predniki po materini strani. Ded se je pisal Sever, babica pa Zgon(e)c. Najstarejši znani člani rodbine Sever so zabeleženi v matičnih knjigah dekanije Postojna, najstarejši člani rodbine Zgonec pa v matičnih knjigah župnije Borovnica. Mogoče se bo našel bralec, ki ga zanima priimek Sever ali priimek Zgonec, zato so v nadaljevanju na kratko nanizani najvažnejši raziskani rodoslovni podatki.

Korenine rodbine Sever je treba iskati v Postojnski kotlini. Priimek se je okrog leta 1780 pojavil v Postojni, ki je v tem času posedovala tržne pravice že več stoletij. Ta veja je ostala v Postojni do današnjega časa – devet rodov s priimkom Sever na isti lokaciji. Pregledane so bile matične knjige dekanije Postojna: najstarejši znani Jakob Sever (ok. 1730? – ok. 1795?) je živel nekje v okolici Postojne. Njegov sin Matej (1762 – 1829) se je v Postojno priselil in se poročil na kmetijo Postojna 139. Matej je imel vsaj šest otrok, domačijo pa je podedoval Andrej (1799 – 1888), eden od mlajših sinov. Andrej, ki je dočakal 89 pomladi, se je poročil dvakrat: s prvo ženo je imel vsaj pet otrok, po njeni smrti se je poročil znova. Imetje je predal Ivanu (1832 – 1907), enemu od mlajših sinov iz prvega zakona. Ivan je poročil Ano Černač (1840 – po 1912), zakoncema se je rodilo enajst otrok. Na domačiji Postojna 139 je postal gospodar prvorojeni Ivan (1862 – 1932), drugi so odšli po svetu ali pa umrli v cvetu mladosti. Deseti otrok je bil Andrej (1879 – 1958), ded avtorja kronike, kot deseti brat "je moral" po svetu. Ustalil se je v Ljubljani, se izučil v tiskarski stroki in si v mestu našel življenjsko družico Josipino Zgonec (1889 – 1966). Zakonca sta imela samo hčer Andrejano Sever, poročeno Tuma (1913 – 1990).

Rast in razvoj rodbine Sever v Postojni in okolici prikazuje rodoslovno drevo (PDF).

Rod Zgon(e)c izvira iz južnega roba ljubljanskega barja, iz vasi Borovnica in njene okolice. Kraj je pridobil na pomenu leta 1850, ko so začeli graditi mogočen železniški viadukt, dolg več kot pol kilometra, ki pa je bil porušen v drugi svetovni vojni. Pregledane so bile matične knjige župnije Borovnica in več sosednjih župnij. Najstarejši znani je Georg Zgonec (1788 – 1857), ki se je priženil na kmetijo Borovnica 19. Žena mu je rodila sedem otrok, vendar jih je manj kot polovica dočakala zrelo starost.

Georg je predal kmetijo drugorojenemu sinu Mateju. Prvorojeni Janez (1815 – pred 1877) je po poroki nekaj časa živel z ženo Marjeto, roj. Suhadolnik in otroki v rodni hiši, nato pa so se izselili neznano kam. Zakonca sta imela vsaj tri otroke. Najmlajši znani, Martin (1856 – 1910), je odšel v Ljubljano, delal v tovarni žičnih izdelkov kot kovaški pomočnik in si v mestu našel ženo Marjeto Dolničar, por. Zgonec (1857 – 1918). Zakonca sta imela osem otrok, četrta rojena je bila Josipina Zgonec (1889 – 1966), babica avtorja kronike.

Rast in razvoj rodbine Zgonec prikazuje rodoslovno drevo (PDF).