na Tuma (1885 - 1958), hči Ferdinanda Tume (1843 - 1826) in Helene Aleš (1859 - 1928), se je tik pred prvo svetovno vojno v Ljubljani poročila z dr. Antonom Lajovicem, najstarejšim sinom Franca Lajovica, kmeta in gostilničarja. Mnogoštevilna, inteligentna in poslovno zelo sposobna rodbina Lajovicev izhaja iz Vač pri Litiji. Zakoncema se je rodil sin Vid (1917 – 1977), ki je prav tako kot oče postal doktor prava.

Anton Lajovic je prvo glasbeno izobrazbo prejel na šoli Slovenske glasbene matice v Ljubljani. Leta 1897 se je na Dunaju vpisal na pravno fakulteto in hkrati na glasbeni konservatoriij. Leta 1911 je opravil sodniški izpit in postal sodnik na Brdu, pozneje v Kranju in Ljubljani ter tudi znan slovenski skladatelj in muzikolog. Od leta 1940 naprej je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi edini Slovenec, sodnik v najvišjem sodišču takratne Jugoslavije, član "Stola sedmerice" (1939 - 1945). Komponiral je pretežno za vokalne ali pa z vokalom povezane instrumentalne zasedbe. Leta 1954 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Ob 125-letnici rojstva je 19. decembra 2003 v Vačah izšel poštni žig v čast rojstva uspešnega vaščana dr. Antona Lajovica.

Raziskani del rodbine Lajovic je prikazan na rodoslovnem drevesu (PDF).