Veja Tuma


Raziskani so predniki Mateja Tume. To so omogočile ohranjene matične knjige župnij Dolni Liboc in Stodůlky, ki leži v neposredni bližini Prage. Najstarejši pisno dokumentirani prednik je Jakub Tuma, poznan je datum njegove poroke. Priimek Tůma izvira iz imena Thomas in je v različnih izpeljankah poznan skoraj v vseh evropskih jezikih. Beseda izvira iz semitskega, 3000 let starega aramejskega jezika, ki ga je govoril Jezus, in pomeni v prevodu "dvojčka".

Najstarejši v matičnih knjigah zabeleženi prednik je Jakub Tuma, rojen ok.1648. Njegove potomce je mogoče zvezno zasledovati do današnjih dni. Takole si sledijo predniki Mateja Tume, ki bodo v nadaljevanju podrobneja opisani, predstavljeni pa tudi na rodoslovnem drevesu:

- Jakub Tuma (ok.1648 - po 1705) Stodůlky,
- Vaclav Tuma (ok.1678 - po 1717) Stodůlky,
- Matej Tuma, st. (1709 - 1778) Stodůlky 11,
- Matej Tuma, ml. (1746 - 1789) Stodůlky 10,
- Jakub Tuma (1782 - 1849) Stodůlky 10, 25, 29,
- Matej Tuma (1814 - 1892) Stodůlky 25 in Ljubljana.
- Matej Tuma, st. (ok.1702? - po 1746) Lysolaje 15,
- Henrik Tuma (1859 - 1935) Ljubljana,
- Ostoj Tuma (1902 - 1972) Ljubljana.

Na vrh
Vas Stodůlky
--

Izkopanine pričajo, da je bila okolica vasi poseljena že v mlajši kameni dobi, leži namreč na področju nekdanje kremenčeve ceste, ki se je vila od Bavarske do Prage. Arheologi so v bližini vasi našli nenavadno bogato najdišče izdelkov iz kremena ali kresilnega kamna: več sto različnih vrst ostrih rezil in konic datira iz 5. tisočletja pred našim štetjem.

Prva pisna omemba vasi Stodůlky izvira iz leta 1159. Cerkev sv. Jakoba v vasi je nekoč spadala pod župnijo Dolni Liboc, leta 1787 je postala samostojna lokalija v okviru jožefinskih reform, leta 1854 pa sedež novo ustanovljene župnije. Od tedaj obstajajo tudi cerkvene knjige rojenih (krščenih), poročenih in umrlih.

Iz matičnih knjig župnije Dolni Liboc je razvidno, da je v tistem času v teh krajih živelo veliko družin s priimkom Tuma. Od leta 1671 do 1700 se je, na primer, rodilo 14 dečkov s tem priimkom, ki so pripadali 7 različnim družinam: Jan, Matej, Jakub, Matej, Jakub, Jakub in Symon Tuma. Ker je bilo pred stoletji preseljevanje prebivalcev minimalno, je mogoče trditi, da so ti krajani s priimkom Tuma, ki so ga dobili v 16. stoletju, v teh krajih staroselci, ki so stoletja živeli v tem okolišu.

Vas Stodůlky je bila že leta 1840 velika in je imela 80 hišnih številk, lastniki sedmih hiš, in sicer številke: 3, 11, 20, 28, 29, 57, 63, so se pisali Tuma. Lastniki sedmih hiš, številke 9, 10 (dva lastnika), 18, 22, 24, 25, 65, so se pisali Keyha, drugi priimki se v vasi pojavljajo enkrat do največ trikrat. Očitno sta priimka Tuma in Keyha v vasi prvobitna. Rodbini Tuma in Keyha sta bili v kraju med premožnimi in med seboj tudi krvno povezani.

Vas Stodůlky je postala 1849 samostojna občina, leta 1974 pa postala del mesta Prage. Naselje je bilo vse do leta 1960 pretežno kmetijsko, kar nakazuje beseda »stodola«, kar pomeni skedenj; Stodůlky je pomanjševalnica, torej mali skednji. Od tedaj naprej pa do sredine 1995 je na poljih blizu starega vaškega jedra nastalo veliko stanovanjsko naselje imenovano Jugozahodni del. Nekdanja kmečka vasica se je v pičlih dveh desetletjih prelevila v sodobno predmestje Prage.

Na vrh
Jakub Tuma (ok.1648? – po 1705),
Stodůlky
--

Jakub Tuma je najstarejši dokumentirani prednik s priimkom Tuma. Živel in kmetoval je v vasi Stodůlky. Njegovo ime je omenjeno samo v matični knjigi pri poroki sina Vaclava, ki se je poročil 1. novembra 1705. To je edina pisna zabeležba, saj so v njegovem času šele začeli pisati župnijske matične knjige, zato tudi ni najti nobenih podatkov o njegovi ženi in njegovih otrokih.

Mogoče je oceniti, da je bil sin Vaclav pri poroki star 25 do 30 let, na primer 27 let. Nadalje je mogoče predpostaviti, da je bil oče Jakub pri rojstvu sina Vaclava star 25 do 40 let, na primer 30 let, torej pri sinovi poroki star 57 let. Potemtakem se je Jakub Tuma rodil približno leta 1648. To je enaka starost kot Vit Koniček, oče Vaclavove žene Dorote. To so grobe ocene, napaka je lahko tudi več let. Kako so se rojevali in razvijali Jakobovi potomci, prikazuje priloženo rodoslovno drevo.

V tem času je na Blečjem vrhu na Dolenjskem živel in kmetoval Marko Vidic (1641 – ok.1705?). Jakub Tuma in Marko Vidic sta živela več sto kilometrov vsak sebi, vendar oba v Avstriji. Čez 200 let se je njuna kri združila, njuna potomca Matej Tuma in Marija Ana Vidic sta se namreč leta 1850 poročila in ostala v Ljubljani.

Na vrh
Vaclav Tuma (ok.1678 – po 1717),
Stodůlky
--

Vaclav Tuma je sin Jakuba (ok.1648 – po 1705), ime matere ni znano. Poznan je datum njegove poroke, ni pa bil najden datum njegovega rojstva, niti datum njegove smrti. V digitalizirani matični knjigi poročenih je zapisano le, da je Vaclav Tuma, doma v vasi Stodůlky, leta 1705 poročil sovaščanko Doroto Koničkovo (1678 – po 1717), prav tako iz vasi Stodulky.

Glede na rojstno leto žene Dorote Koniček, leto poroke in starost otrok je mogoče sklepati, da se je ženin najverjetneje rodil v letih 1675 do 1680, vzemimo enostavno leto 1678, ko se je rodila tudi njegova bodoča družica. Zakonca sta očitno živela v vasi Stodůlky, ni pa znano, koliko otrok se jima je rodilo, najdeni so bili štirje:

- Matej (?) (1709 - 1778),
- Vaclav (1711 - ?),
- Katerina (1714 - ?),
- Anna (1717 - ?),

Glede na rojstne letnice otrok je mogoče sklepati, da je bila Dorota stara 31 let, ko je rodila sina Mateja in 39 let, ko je rodila hčer Ano. Možno je, da je rodila še druge potomce, dva otroka približno leta 1704 in 1706 in zadnjega okrog leta 1719, ki pa v matičnih knjigah niso zabeleženi.

Na vrh
Matej Tuma, st. (ok.1709 - 1778),
Stodůlky 11
--

Matej Tuma, st. je sin Vaclava (ok.1678 – po 1717) in matere Dorote Koniček (1678 – po 1717). Rodil se je v vasi Stodůlky, kjer so živeli tudi njegovi starši. Matej je kot najstarejši sin prevzel kmetijo, ki je v času vladavine Marije Terezije Habsburg (1740 – 1780) dobila številko Stodulky 11. Iz matičnih knjig je razvidno, da je bila hiša zelo premožna in skozi desetletja last rodbine Tuma. To potrjuje tudi spisek lastnikov hiš iz leta 1840. Podatki o življenju Mateja, st. in življenju njegove družine so zabeleženi v digitaliziranih matičnih knjigah.

Matej Tuma, st. se je poročil presenetljivo mlad, star komaj 20 in pol let, še bolj presenetljivo pa je, da je vzel za ženo nezakonsko Doroto Houšilt (1711 – 1768), staro 18 in pol let. Njena mati je Marija Mandelina, njen oče ni znan, označen je v matični knjigi rojstev z »NB«. Tedanjemu župniku gre zahvala, da je rojstvo Dorote zapisal tako kot vse druge v zakonu rojene otroke.

Glede na znane podatke se je zakoncema rodilo devet otrok:

- Anna (1731 - 1732),
- Gyrzyk (1733 - 1752),
- Jakub (1737 - 1743),
- Alzbeta Ludmylla (1739 - 1742),
- Josef (1741 - ?),
- Vit (1743 - 1744),
- Anna (?) (1745 - 1747),
- Matej, ml. (1746 - po 1785).
- Vaclav (1746 - po 1785).

Vsi otroci so se rodili in umrli v vasi Stodůlky. Dorota je povila prvega otroka, hčer Ano, ko še ni povsem dopolnila 20 let, zadnjega Vaclava, ko je imela 37 let. Glede na svojo starost bi lahko rodila še dva otroka, vendar v matičnih knjigah za sinom Vaclavom ni več zabeleženih drugih potomcev. Mogoče je sklepati, da je starejši Josef postal gospodar na kmetiji, mlajši Matej, ml. pa je moral od hiše. Gyrzyk je umrl star 19 let, najmlajši Vaclav star 21 let oba v očetovi hiši »in casa Tuma«. Dorota Tuma, roj. Houšilt je umrla, stara 57 let prav tako "in casa Mathia Tuma", Stodulky.

Približno v tem času je na Polici živel Gregor Vidic (1715 – 1788), kamor se je iz vasi Blečji vrh preselil njegov oče Georg. Matej Tuma, st. se je poročil star 20 let, medtem ko se je Gregor Vidic poročil star 29 let, obe družini sta bili zdravi, Matej je imel devet in Gregor pa osem otrok.

Na vrh
Matej Tuma, ml. (1746 - po 1786),
Stodulky 10
--

Od otrok zakoncev Mateja Tuma, st. in Dorote, roj. Hauschild je poznana življenjska pot sina Mateja Tuma, ml. Kot najmlajši je moral zapustiti rodno hišo in oditi v svet. Imel je srečo, saj si je našel življenjsko družico v vasi. Leta 1772 je namreč poročil domačo hčer Elisabetho Keyha, stanujočo Stodůlky 10. Hiša je bila torej last družine Keyha, Matej Tuma se je v družino priženil. Glede na datum poroke, starost ženina in rojstva otrok se je Elisabetha Keyha rodila najverjetneje med leti 1744 in 1750. Ob poroki je bil ženin star 26 let in nevesta 22 do 28 let. Zakoncema se je rodilo vsaj šest otrok:

- Anna (1773 - 1780),
- Elisabetha (1775 - 1776),
- Josephus (1776 - ?),
- Franciscus (1778 - ?),
- Elisabetha (1780 - 1784),
- Jacobus (1782 - 1849),
- Antonius (1784 - 1784),
- Wenzeslaus (1786 - ?),
- Veronika (1787 - ?).

Elizabeta, roj. Keyha je potemtakem povila prvega otroka stara 28 let in zadnjo Veroniko, stara 42 let. Za družino je bilo leto 1784 zelo žalostno: sredi poletja sta v juliju drug za drugim umrla sin Anton, star mesec dni, in njegova sestra Elizabeta, stara tri leta. Verjetno so zrelo starost dočakali štirje sinovi, vendar iz matičnih knjig ni razvidno, kdo je podedoval domačijo Stodulky 10. V rodni vasi je ostal mlajši Jakob, ki je leta 1806 oženil vdovo Ano Keyha, roj. Prchal in se preselil v njeno hišo Stodůlky 25.

Na vrh
Jakub Tuma (1782 - 1849),
Stodulky 25
--

Jakob Tuma je sin Mateja, ml. (1746 – 1789) in Elizabete, roj. Keyha (1745 – 1788). V matični knjigi rojstev župnije Liboc je pri rojstvu Jakoba zabeleženo: oče Mathias Tuma, rusticus, mati Elisabetha, subditi ad officium. Torej je bila kmetija Stodulky 10 podložna.

Jakob je leta 1806 poročil vdovo Ano Keyha, rojeno Prchal (1772/74 – po 1814). Njen prvi mož je bil kolar Jožef Keyha, doma v hiši Stodulky 25, ob poroki star 28 let. Ana je bila pri prvi poroki mladoletna in je morala dobiti privoljenje staršev, matični knjigi je dodano: cum consensa parentes! Jožef Keyha je umrl leta 1803, star 41 let.

Tri leta po smrti prvega moža je vdova Ana poročila Jakuba Tumo. Prvi mož Ane Prchal se je pisal Keyha – enako kot mati njenega drugega moža Jakuba Tume. Nevesta, stara okrog 32 let, je v rodno hišo svojega prvega, pokojnega moža pripeljala ženina, starega 24 let. Jakob se je poročil v premožno hišo Stodulky 25, prevzel kolarsko obrt in šest otrok iz prvega zakona. Zakonca Jakob Tuma in Ana, roj. Prchal sta živela na domačiji rodbine Keyha kot prišleka. Prav gotovo se nista počutila domače!

Jakob Tuma in Ana sta imela v zakonu štiri skupne otroke. Leta 1814 je Ana, stara okrog 40 let, rodila sina Mateja – 22 let po rojstvu svojega prvega otroka. Matej je bil njen zadnji otrok. Morala je biti zelo zdrava in žilava ženska!

- Veronika (1807 - 1866),
- František (1810 - 1810),
- František (1811 - 1882),
- Matej (1814 - 1892),

Iz spiska kmetij v vasi Stodůlky iz leta 1840 je razvidno, da je bilo posestvo Stodulky 25 last rodbine Keyha. Zato je na dlani, da je domačijo podedoval sin iz prvega zakona Ane Prchal in Jožefa Keyhe. Drugi otroci iz obeh zakonov so morali od hiše, med njimi tudi Matej Tuma (1814 – 1892), deseti otrok mame Ane Prchal. Jakob je vedel, da sin Matej ne bo podedoval domačije, in ga je kot preudaren oče odpeljal v bližnjo Prago izučit se čevljarske obrti, da se je izobrazil in da ne bi ostal gostač in dninar v vasi. Matej je torej moral od hiše, enako kot je moral od hiše njegov oče Jakob (1782 – 1849). Jakob Tuma se je rodil v hiši Stodulky 10, se poročil v hišo Stodulky 25 in umrl v hiši Stodulky 29. Na dlani je misel, da je moral zapustiti hišo Stodulky 25, potem ko je postal gospodar eden od sinov iz zakona Jožefa Keyhe. V hišo Stodulky 29 se je preselil pred letom 1840. V hiši Stodulky 25 je po odselitvi Jakoba priimek Tuma ugasnil: Veronika je živela v Pragi, František je ostal v vasi, vendar njegovo življenje ni znano, najmlajši Matej je odšel v Ljubljano. Kot izučen čevljarski pomočnik je moral od hiše enako, kot sta morala od hiše njegov oče Jakub (1782 – 1849) in njegov ded Matej, ml. (1746 – 1789).

Jakob Tuma je bil trden kmet in kolar v vasi Stodůlky, medtem ko je njegov sodobnik Anton Vidic, ml. (1775 – 1828) na Polici po spletu okoliščin postal kajžar in tolkel revščino.

Na vrh
Matej Tuma (1814-1892),
Stodulky 25 in Ljubljana
--

Matej Tuma je sin Jakoba (1782 – 1849) in Ane, roj. Prchal (1772/74 – po 1814). Henrik Tuma (1858 – 1935) piše v svoji knjigi "Iz mojega življenja" o svojem očetu Mateju takole.

Matej Tuma

V vasi Stodůlky v bližini Prage je bila tedaj dvorazredna šola. Ko je Matej Tuma z dvanajstim letom končal šolo z jako dobrim uspehom, ga je oče Jakub namenil za učitelja. Ker ni znal besede nemško, je moral začeto učiteljevanje obesiti na klin. Stari oče je odločil, da se mora izučiti kakega rokodelstva, pri čemer je izključil kolarstvo. Peljal ga je k nekemu znancu v Prago učit se čevljarstva. Leta 1832 je Matej Tuma, star 18 let, postal izučen čevljarski pomočnik. Služil je sedem mesecev pri mojstru Nedbalu, potem pa je moral po takratni navadi v svet kot "vandrovec". Vandrovci so dobili od svoje obrtne oblasti posebno potovalno knjižico, hodili so iz kraja v kraj, kjer so se vdinjali za kratke dobe kot pomočniki. Mojega očeta je vleklo v Italijo. Njegova pot je šla s Češkega na Moravsko, na Dunaju je ostal dalj časa. Nato je šel na Koroško, v Celovec, od tod čez Ljubelj na Loko in 18. aprila 1836 prispel v Ljubljano. Večkrat je z nekakšnim samopomilovanjem poudarjal, češ da je takrat obsedel v Ljubljani in tako ni videl blažene Italije.

V Ljubljani je bil oče že šest tednov, pa je bil še prepričan, da je v nemškem mestu. Obrt in trgovina sta bili v rokah Nemcev, uradništvo je bilo nemško. Neko nedeljo zgodaj zjutraj je šel oče s tovarišem Čehom čez Mestni trg; ko sta stopala mimo dveh mlekaric, se mu je zazdelo, da čuje češko govorico. Začuden je vprašal tovariša, kak jezik govorita, in šele ta mu je povedal, da je to "krainerisch", ki je češkemu jako podobno. Beseda "slovenski" je bila takrat na Slovenskem še prav malo znana.

Matej Tuma

Ljubljana je bila takrat prav živahno mesto, menda najživahnejše med Dunajem in Trstom. Mesto je bilo še prav majhno. Stiskalo se je ob Gradu med Šentjakobskim in sedanjim Zmajskim mostom z delom na levem bregu Ljubljanice do Zvezde. Druščinsko življenje je bilo jako živahno. Zabave so prirejali cehi, za zgornji sloj pa Filharmonično društvo. Moj oče je bil prikupljive vnanjosti, vesel in šaljiv, pel je lep bariton in izborno plesal. Takrat so sezidali prav za velike veselice "Colosseum", pred leti porušeni "Kolizej" na Gosposvetski cesti, ki je bil za tiste čase in za takratno Ljubljano orjaška umetnostna stavba. Tako je "der schöne Tuma", kakor so ga imenovali vrstniki, veseljačil, dokler ga ni v veselem trenutku zalotila izkušena mlada vdova, Krakovčanka Neža Perdanova. Z njo je imel dva otroka: mojega po poli brata Ferdinanda in po poli sestro Ano:

- Ferdinand (1843 - 1926),
- Ana (1845 - 1901),

Kmalu po smrti prve žene se je poročil drugič. Očetova druga žena, moja mati, je bila Dolenjka iz Police nad Višnjo goro. Doma je bila iz Antanačeve kajže in je imela za doto celih dvajset starih goldinarjev. Kajža je imela ime po mojem starem očetu Antonu Vidicu. Tako o svojem dedu vnuk Henrik. Zakoncema Mateju in Mariji Ani se je rodilo osem otrok:

- Felicita (1851 - 1921),
- Matilda (1853 - 1889),
- Karolina (1855 - 1856),
- Jožef (1856 - 1867),
- Henrik (1858 - 1935),
- Neta (1860? - po 1934),
- Pavlina (1863 - 1863),
- Ivan Viljem (1866 - 1832),

Matej Tuma je prišel v Ljubljano kot izučen čevljarski pomočnik in tu ostal. Želel je oditi v Italijo in se izpopolniti v čevljarski stroki, vendar pa dežele ni nikoli ugledal, Ljubljana je postala njegov drugi dom. Kaj bi bil lahko vzrok, da je Kranjska postala njegova druga domovina? Morebiti dejstvo, da je bila Ljubljana tedaj najživahnejše mesto med Dunajem in Trstom, morebiti delovanje priljubljenega župana Hradeckega, sina češkega priseljenca, morebiti dejstvo, da so meščani govorili jezik, ki je bil podoben njegovemu, in imeli šege ter navade, ki so bile podobne njegovim. Kdo ve?

Matej Tuma je prišel v Ljubljano spomladi leta 1836 in v mestu pričakal svojo prihodnjo ženo Marijo Ano Vidic, ki je prišla v Ljubljano proti koncu leta 1841. Leta 1850 sta se poročila.

Prejsnja stran

-

-