Leta 1956 je triintrideset dijakinj in dijakov 8.a razreda uspešno končalo srednješolsko izobraževanje na tedanji Klasični gimnaziji v Ljubljani. Bili so to učenci in učenke, ki so osem let (1948-1956) drsali stare in izrabljene klopi v sicer lepem klasicističnem poslopju sredi Ljubljane. Naključno so se zbrali iz Ljubljane in okolice, vendar so se še desetletja po končani srednji šoli izkazali kot trdna celota, ki je kljub zelo različnim življenjskim usodam ohranila zvestobo svoji gimnaziji in trdno pripadnost klasični miselnosti.