emirna kri v rodbini in posledice prve ter druge svetovne vojne so povzročili, da se je del rodbine Tuma razselil po Ameriki in Evropi. Opisane so življenjske poti nekaterih članov rodbine, ki so se iz Ljubljane podali v svet in ostali na tujem.

Prva, ki se je podala v svet, je bila Ana (1845 - 1901), hči Mateja Tume (1814 - 1892) in njegove prve žene Agnes Perdan (1800 - 1849). Kot najstnica je okrog leta 1862 zbežala iz Ljubljane, bivala po več deželah Avstro-Ogrske monarhije, se poročila v Italijo in v zrelih letih pobegnila možu v Združene države Amerike.

Približno v tem času je odšla po svetu tudi Marija (1841 – umrla proti koncu stol.), nezakonska hči Marije Ane, ki jo je Matej Tuma posvojil in je nosila njegov priimek. Odšla je na Madžarsko, ostala samska in umrla v Budimpešti.

Nemirna kri je gnala po svetu tudi Ferdinanda Leva (1883 - 1961), sina Ferdinanda (1843 - 1926). Poslovna pot ga je pred začetkom prve svetovne vojne vodila v Rusijo, kjer si je našel ženo in doživel rusko revolucijo v vsej njeni grozoti. S komaj rojeno hčerko se je iz St. Petersburga umaknil v Ljubljano in se nato ustalil v Pragi. Ko je po koncu druge svetovne vojne Češka prišla pod sovjetski vpliv, ki ga je Ferdinand Lev že dodobra poznal, se je takoj, star čez 60 let skupaj z družino umaknil na Švedsko.

Ferdinand Lev se je zelo dobro razumel s svojim polbratrancem Jaroslavom (1899 - 1958), sinom Henrika Tume (1858 - 1935). Kmalu po koncu prve svetovne vojne ga je povabil v Prago, kjer sta oba poslovno uspela. Po drugi svetovni vojni se je tudi Jaroslavom skupaj z ženo, Hrvatico iz Senja, in tremi otroki umaknil pred sovjetskim vplivom. V zrelih letih je odšel v Italijo. Dva njegova otroka sta si ustvarila družine v Italiji, najstarejši sin se je odselil naprej v Švico.

Anin nezakonski sin Henrik (1871- 1959) si je v Pulju ustvaril družino. Imel je pet otrok, trije so po prvi svetovni vojni odšli v ZDA in si tam ustvarili družine.